+386 31 369 514 - Kontaktni obrazec - Naroči ogled

petek, 17 julij 2015 09:20

Najeti krajinskega arhitekta ali ne?

Oceni ta prispevek
(5 glasov)

Naša spletna stran deluje že cel mesec dni, sama pa kot podjetnica nikoli nimam dovolj časa za vse, kar bi še rada postorila. Odzivi tistih, ki spremljajo GARTgarden in mene kot ustanoviteljico, so vsi pozitivni, kar me neizmerno veseli. Naj vam tokrat zaupam, zakaj in kako sem se sploh odločila za poklic krajinskega arhitekta in kaj krajinski arhitekti pravzaprav delamo.

 

 V grobem se delo krajinskega arhitekta deli na oblikovanje in načrtovanje. Gre za pripravo načrtov in drugih dokumentov za varovanje, upravljanje in načrtovanje odprtega prostora v zelo širokem smislu. Ker se v prostoru srečujemo z različnimi interesi, je vloga krajinskega arhitekta praktično nepogrešljiva. V primerjavi z ostalimi poklici, ki se ukvarjajo s prostorom, ima krajinski arhitekt zares veliko znanja iz najrazličnejših področij in zato lahko usklajuje interese naravovarstvenikov, varstva kulturne dediščine, razvoja gospodarstva, politike, lastnikov zemljišč in drugih deležnikov. Krajinski arhitekt se bo vselej zavzemal za vzdržen razvoj.

 

Moja pot do znanja

Za študij krajinske arhitekture sem se odločila že v osnovni šoli, čeprav sprva še nisem vedela, da se izvaja na Biotehniški fakulteti in ne na Fakulteti za arhitekturo. Od malega sem namreč govorila, da bom arhitektka za notranjo opremo (oče je bil mizar in temu je sledila moja otroška želja po poklicu), a ko sem si v neki reviji še kot osnovnošolka ogledala predstavitev načrta za nek vrt (katere rastline zasaditi, kako oblikovati teraso in druge kotičke vrta), sem si rekla: »TO JE TO! To želim delati tudi jaz, ko odrastem.« Mislim, da je bila ključna predstavitev vrta objavljena prav v reviji Moj mali svet, za katero sem kasneje najprej začela pisati članke o urejanju prostora.

 

Ko krajinski arhitekt konča šolanje …

Ker gre za zelo interdisciplinaren študij, je tudi naše delo zelo različno. Kot sem že omenila, gre za učinkovito reševanje najrazličnejših zadreg v odprtem prostoru. Mednje štejemo dileme in prostorske probleme v velikem merilu (na primer v okviru državnega ali občinskega prostorskega načrta) ter vse do manjših vrtnih ureditev in zasaditev. Odprt prostor, v katerem delujemo, radi poimenujemo KRAJINA (pojem podrobneje razložim kdaj drugič), ki torej zavzema različno velik prostor – tak kot ga vidimo. Lahko gre na primer za zasebni vrt kot ga vidimo z bivalne terase ali pa za obsežno dolino, kjer opazujemo različne krajinske vzorce – mozaik travnikov, njiv, poselitve (vzorec naselij) in gozda.

 

… in se sooči s prakso

Krajinski arhitekti načrtujemo vrtove, parke, urbana središča, obcestni in obvodni prostor, sanacije kamnolomov in drugih degradiranih območij ter tudi urejanje podeželja. Sama se na začetku svoje kariere osredotočam predvsem na urejanje vrtov in zelenja enodružinskih hiš, ob kmetijah, gostinskih obratih in raznih podjetjih, saj je v skladu z izkušnjami tu lažje doseči konkretne dogovore kot pri večjih projektih, ki se financirajo s strani občin ali države. Študija (bolonjske druge stopnje) sicer še nisem dokončala, saj sem v zadnjih letih na lastni koži dobro preizkusila razliko med tem, kako nek poklic dojemamo, ko šele študiramo in kako takrat, ko se s svojim znanjem in veščinami znajdemo na trgu in moramo nekako preživeti. Ugotovila sem, da mi manjka mnogo podjetniških veščin in jih spontano začela piliti, hkrati pa je nekje zadaj ostala magistrska naloga – papir, ki bo potrdil, da sem iz pravega testa. Žal ali na srečo ne gre le za papir, saj so mi s strani fakultete obljubili dodatno podporo pri mojih akcijah, a šele, ko končam študij. Tako zdaj lovim ravnotežje in izbiram ustrezen trenutek, ko se bom lahko 100 % posvetila tej zadnji nalogi, a hkrati pridobivam nenadomestljive veščine in izkušnje v podjetništvu ter raziskujem potrebe in odzive potencialnih naročnikov storitev krajinskega arhitekta.

 

Kaj pridobim, če za ureditev vrta najamem krajinskega arhitekta?

Pri nas žal še vedno močno prevladuje prepričanje, da za gradnjo hiše še potrebujemo nekoga, ki nam bo pomagal vsaj z načrtom, pri vrtu pa bomo že kako – ni časa, ni denarja za to, da bi vrt načrtovali skupaj z objektom, nato pa se tepemo po glavi, ko vrt ni to, kar bi radi imeli.

Najbolj rada delam z naročniki, ki se že sami od sebe odločijo oziroma zaznajo, da želijo tudi pri urejanju vrta izkoristiti pomoč krajinskega arhitekta. To so navadno ljudje, ki so imeli priložnost videti katerikoli vrt, ki je bil načrtovan in izveden premišljeno. Z lahkoto ga primerjajo z vrsto vrtov, ki so nastali »v lastni režiji« in razlika je očitna, saj se izvedba vrta nikakor ne začne pri nakupu in zasajevanju sadik tam, kjer pač imamo prostor.

Pri načrtovanju vrta s pomočjo krajinskega arhitekta naročnik v naprej vidi, kakšen bo njegov vrt – načrt se lažje in ceneje prilagaja temu, kar želimo imeti za končen rezultat, kot dejanski posegi v prostor. Če na primer razmišljamo o kakšni »škarpi«, ker imamo pač strm teren, ki ga je treba nekako utrditi, je dobro razmisliti tudi o drugih načinih urejanja brežin. Ko ima krajinski arhitekt možnost spoznati naročnika, mu lahko glede na svoje izkušnje tudi predlaga različne možnosti glede zelene ureditve, morda veliko takih, za katere naročnik prej sploh še ni slišal. Glede na obseg sredstev, ki jih zmoremo nameniti za ureditev vrta, nam lahko le izkušen krajinski arhitekt svetuje, kako urediti vrt po meri njegovega uporabnika.

 

Slovenija je en sam krasen vrt

Slovenija je res čudovita dežela, to lahko potrdim na podlagi potovanj po vsem svetu v času študija. Imamo vse, morje, gore, rodovitno zemljo, gozd … nimamo pa tradicije urejanja naših vrtov v smislu neke kulture oziroma se ta, kolikor jo je še ostalo, hitro izgublja. Skrajni čas je, da na vsak košček odprtega prostora, ne le na tisto „našo“ parcelo, pogledamo skozi oči tujca (morda, ker sicer tega ne vidimo). Ko bomo tudi v vrtu začeli iskati tisto najbolj ustrezno in prijetno varianto ureditve (in ne le najcenejšo), bomo vrtove povezovali s pravo umetnostjo – to pa je umetnost sobivanja z vrtom, ki jo gradimo v podjetju GARTgarden.

129 komentarji

Oddajte komentar

Prepričajte se, da vnesete vse obvezne podatke, označene z zvezdico (*). HTML koda ni dovoljena.

Najnovejše

SPREMLJAJTE NAS NA DRUŽABNIH OMREŽJIH

Osnovni podatki

Podjetje GARTgarden je registrirano kot nameravana firma (start-up podjetje).

Trenutno poslujemo kot Kristina Ravnjak s.p.

Več o podjetju...

Kontaktni podatki

+386 31 369 514

kristina.ravnjak@gmail.com

Kontaktni obrazec

Najnovejše

Družbeni mediji